pokrovitelji
O kurentovanju
Na pustno soboto, 27. februarja 1960, je potekalo na Ptuju prvo kurentovanje s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovec. Ob spremstvu domače godbe so na čelu sprevoda plesali kopjaši, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Njihov nastop in šege pa so gledalcem razlagali preko zvočnikov. Uspela prireditev in vsesplošno zanimanje zanjo je bilo organizatorjem v veliko spodbudo. Naslednje leto so se markovškim maskam pridružil orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovc in pustni pogrebci s Hajdine, popoldan pa so prvič nastopile karnevalske skupine. Leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostuvanja iz Predanovec v Prekmurju. Mednarodne razsežnosti pa je kurentovanje doseglo v naslednjih letih, ko so se domačim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr. Več deset tisoč gledalcev pa so privabili vsako leto tudi z duhovitim in bogatim karnevalskim delom.
Osrednji dogodek kurentovanja je sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo popoldan. Vrsto let je bil sestavni del prireditve tudi samostojen nastop tradicionalnih pustnih skupin, ki je potekal v soboto ali v nedeljo dopoldan pred sprevodom. Leta 1994 je kurentovanje doživelo veliko spremembo, ko so prireditev raztegnili na nekaj dni s svečano razglasitvijo pustnih prireditev, nastopi tradicionalnih pustnih skupin pred mestno hišo, pokopom pusta in karnevalskim šotorom kot osrednjim prireditvenim in zabaviščnim prostorom. Leta 1999 so organizatorji dodali prireditvi lik karnevalskega princa, ki ga izberejo izmed številnih in prizadevnih negovalcev šemskega izročila na ptujskem območju. Prinčevo ustoličenje z bogatim programom poteka na mestnem trgu 11. novembra, na god sv. Martina.
Zadnjih nekaj let se pustni čas prične po svečnici, 2. februarja. Takrat se ob večernem kresu v Budini zberejo kurenti, opremljeni le z zvonci in ježevkami, ter čakajo polnoč, ko lahko oblečejo kurentije in začnejo s svojimi obhodi. Kurentovanje traja 11 dni. Prične se s sobotnim otvoritvenim sprevodom slovenskih tradicionalnih pustnih mask in predajo mestne oblasti karnevalskemu princu. Sledijo si vsakodnevni nastopi našemljencev in druge zabavne prireditve, ki potekajo na mestnem trgu in v karnevalski dvorani, sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask na pustno nedeljo, otroška maškarada, pokop pusta in vrnitev oblasti mestnemu županu. Kadar pa se pripeti, da je med svečnico in pustnim torkom le nekaj dni razlike, je čas, namenjen pustnim prireditvam, krajši od običajnih 11 dni, to pa vpliva tudi na spremembo ustaljenega programa in poteka prireditve.
Zamisel o organizirani pustni prireditvi na Ptuju sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se ob pustnih torkih mestne maske spontano združevale v sprevode, na čelu katerih je stopala godba. Tako je leta 1959 Drago Hasl s podporo somišljenikov predlagal ptujskemu zgodovinskemu društvu, da prevzame organizacijo in izvedbo prireditve, ki bi jo po najbolj znanem pustnem liku kurentu imenovali Ptujsko kurentovanje. Drago Hasl, neutruden organizator kurentovanja do začetka 70-ih let, je bil prepričan, da bi z organizirano prireditvijo lahko preprečili naglo izumiranje pustnih šeg v okoliških vaseh, po drugi strani pa bi s takimi nastopi ustregli pustnega razpoloženja željnim gledalcem. Podal je tudi vsebino in nakazal smernice razvoja, po katerih bi kurentovanje preraslo v prireditev t. i. etnografskega značaja z edinstvenimi starimi pustnimi liki in šegami s ptujskega območja. V prihodnje bi se jim pridružile še druge slovenske tradicionalne maske in prireditev bi prerasla v festival mask. Predvideval je še, da bi se obseg prireditve razširil tudi z obhodom sodobnih karnevalskih mask. Omenjeni usmeritvi in prizadevanje zagnanih organizatorjev so privedli do tega, da se je kurentovanje razvilo v karneval evropskega formata, kar se je tudi potrdilo s sprejemom Ptuja v evropsko združenje karnevalskih mest FECC.
V letu 2010 bo minilo 50 let od prvega organiziranega sprevoda tradicionalnih pustnih mask po ptujskih ulicah. Zato se na 50. PTUJSKO KURENTOVANJE, ki bo potekalo od 6. do 16. februarja 2010, že temeljito pripravljamo, kajti s kakovostnim in pestrim programom želimo obeležiti ta visoki jubilej najstarejše in najbolj množične pustne prireditve v Sloveniji.
http://www.youtube.com/watch?v=WAXu4R5OVpo
